Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

Močno deževje je konec tedna poplavilo improvizirana taborišča v Gazi, kjer so se Palestinci, razseljeni zaradi dvoletne vojne, trudili ostati suhi v šotorih. Voda je bila ponekod globoka do gležnjev.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

V Gazi se tisoči razseljenih oseb pripravljajo na nadaljnje zimsko deževje. Mnoge družine živijo v šotorih že približno dve leti. Razmere so težke, saj se soočajo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Združeno kraljestvo, Kanada in Francija so v skupni izjavi, ki jo je v torek objavilo britansko zunanje ministrstvo, opozorile na ponovno in resno poslabšanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Države so v dokumentu Izrael pozvale k takojšnjemu ukrepanju in odpravi vseh omejitev, ki ovirajo dostavo nujne pomoči. Po navedbah podpisnic so razmere dosegle kritično točko, ki zahteva takojšen mednarodni odziv. Izjava izpostavlja, da izraelske oblasti blokirajo delovanje organizacije Zdravniki brez meja in drugih ključnih humanitarnih agencij na terenu. Oviranje distribucije hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin po mnenju vpletenih držav stopnjuje krizo, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Skupina držav zahteva vzpostavitev varnih in neoviranih poti za dotok pomoči, saj so trenutne omejitve po njihovih ocenah nevzdržne in v nasprotju s humanitarnimi potrebami regije. Današnji poziv predstavlja stopnjevanje pritiska na Izrael, ki se že dlje časa brani pred očitki o namernem onemogočanju pomoči.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo v ZDA srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi in iranskem vplivu. Medtem je izraelski minister za vojaške zadeve, Israel Katz, ponovil, da Izrael ne bo nikoli zapustil območja Gaze in da namerava tam zgraditi naselja, kar je v nasprotju z načrtom premirja, ki ga je predlagal Trump. Pričakujejo se napetosti glede vloge Turčije v Gazi in povojne obnove.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Močni vetrovi in deževje so v Gazi uničili večino šotorov, ki so nudili zatočišče razseljenim Palestincem. Civilna zaščita poroča, da je bilo uničenih približno 90 odstotkov šotorov. Zaradi poplavljenih taborišč in pomanjkanja pomoči, ki jo blokira Izrael, se humanitarne razmere poslabšujejo. Že najmanj trije otroci so umrli zaradi mraza, več ljudi pa je umrlo zaradi porušenih stavb.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu. Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.

Rusija poziva k odpravi vseh omejitev za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, kjer so razmere za prebivalstvo izjemno težke.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Zunanji ministri desetih držav so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vnovičnega in drastičnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so diplomati opozorili, da je situacija za civilno prebivalstvo postala nevzdržna, k čemur so dodatno prispevali neugodni vremenski pogoji, predvsem močno deževje in nizke temperature. Ministri so v svojem pozivu zahtevali takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa za mednarodne humanitarne organizacije. Poudarili so nujnost odprtja dodatnih mejnih prehodov, ki bi omogočili dostavo nujne pomoči prebivalcem enklave. Skupna izjava poudarja, da so trenutne zmogljivosti za pomoč nezadostne glede na potrebe na terenu, kjer se civilisti spopadajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin v zaostrenih zimskih razmerah.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Bolnišnica Al-Avda v Nuseiratu v osrednji Gazi je začasno ustavila večino svojih dejavnosti zaradi pomanjkanja goriva za generatorje. Delujejo le še nujne službe, kot so urgenca, porodnišnica in pediatrija. Bolnišnica sicer dnevno oskrbi okoli tisoč pacientov in gosti 60 bolnikov.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Prebivalci območja Gaze so prehod v leto 2026 zaznamovali brez praznovanj, temveč z globoko izčrpanostjo, žalovanjem in krhkim upanjem na konec dolgoletne humanitarne katastrofe. Za tisoče Palestincev, ki prebivajo v taboriščih za razseljene osebe in med ruševinami uničenih sosesk, vsakdan ostaja neizprosen boj za preživetje. Velik del tamkajšnje infrastrukture je popolnoma uničen, prebivalstvo pa se spopada s kroničnim pomanjkanjem električne energije, pitne vode in osnovnih življenjskih potrebščin. Po mesecih nenehnih spopadov in opustošenja prebivalci Gaze leto 2025 opisujejo kot neskončno nočno moro, začetek novega leta pa zanje predstavlja predvsem negotovost. Kljub uničenju je med ljudmi čutiti odločnost, da bi se razmere končno umirile. Mednarodne organizacije še naprej opozarjajo na kritično stanje na terenu, kjer je zaradi uničenih bivališč in pomanjkanja resursov prizadeta celotna populacija, možnosti za hitro obnovo pa ostajajo majhne.

Izraelska vlada je v torek napovedala, da bo s 1. januarjem 2026 prekinila sodelovanje z več kot 25 mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na območju Gaze. Med njimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev temelji na navedbah o neizpolnjevanju novih, strožjih pogojev glede poročanja o financiranju, osebju in operativnih postopkih, ki jih je Izrael uvedel za nevladne organizacije na vojnem območju. Prizadete organizacije bodo morale po napovedih Izraela vse svoje dejavnosti zaključiti najpozneje do 1. marca 2026. Ta poteza stopnjuje že tako napete odnose med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi humanitarnimi agencijami, ki so že v preteklosti opozarjale na sistematično oviranje pomoči. Kritiki opozarjajo, da bo prepoved delovanja ključnih organizacij še dodatno poglobila humanitarno katastrofo v Gazi, kjer se prebivalstvo sooča s pomanjkanjem hrane in zdravstvene oskrbe kljub krhkemu dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska stran po drugi strani vztraja, da so varnostni pregledi in nove normativne zahteve nujni za preprečevanje zlorab humanitarnih kanalov s strani oboroženih skupin. Odločitev je že sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki Izrael poziva k zagotovitvi neoviranega dostopa pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.